Krkin hram

Meščanska zidanica, zgrajena v začetku 19. stoletja, je svojo zgodbo začela pod lastništvom odvetnika in notarja dr. Josefa Suppana. Njena arhitekturna podoba in velikost sta že takrat izstopali med ostalimi vinogradniškimi hrami, saj so bile takšne zidanice v lasti uglednih in premožnih trgovcev, gostincev, hotelirjev ter tovarnarjev. Leta 1860 je posestvo prešlo v roke trgovca Karla Pollacka, ki je zidanico prenovil in ji dodal prešnico, kar je nakazovalo na njeno osrednjo vlogo v vinogradništvu. Pomemben pečat je zidanici pustila tudi družina Remec, saj jo je v 20. stoletju prenovila po načrtih Jožeta Plečnika. 

Prelomnico v zgodovini Krkinega hrama pomeni prihod dipl. inž. agronomije Ivana Rataja, strokovnjaka za vinogradništvo, ki je posestvo kupil v tridesetih letih 20. stoletja. Po zaslugi Ivana Rataja in njegove žene Vide je posestvo doživelo razcvet. Postalo je eno največjih in najsodobnejših vinogradniških posesti na Dolenjskem, na katerem so med prvimi na tem območju gojili sorto portugalko. Vida Rataj je na posestvu odprla tudi vinotoč, ki je hitro postal priljubljena točka za nedeljske izlete in druženja novomeških veljakov.

Leta 1977 je posestvo prešlo v last novomeške tovarne zdravil Krka, ki ga je preuredila v turistično-gostinski kompleks. Danes z njim upravlja družba Terme Krka, ki je na zidanici leta 2024 izvedla celovito prenovo – zamenjana je bila tudi njena znamenita slamnata streha.