Kozinova zidanica

Kozinova zidanica ni le arhitekturni spomenik, ampak tudi simbol dediščine, ki povezuje glasbo, literaturo in dolenjsko tradicijo. Ta trietažna zgradba, delno kamnita in delno lesena, je bila zgrajena v začetku 19. stoletja in predstavlja eno redkih še ohranjenih zidanic premožnejših družin tega območja. Njena zgodovina je neločljivo povezana z življenjem in delom enega največjih slovenskih skladateljev, Marjana Kozine, ki naj bi v zidanici ustvarjal svoje mojstrovine. Notranjost zidanice je nekoč krasil klavir, ki ga danes hranijo v Dolenjskem muzeju.

Marjan Kozina – glasbeni velikan slovenskega naroda

Marjan Kozina, rojen 3. junija 1907 v Novem mestu, je bil skladatelj, pisec in prevajalec, ki je s svojim delom zaznamoval slovensko kulturno krajino. Kot prvi direktor Slovenske filharmonije v Ljubljani je postavil temelje slovenski glasbeni sceni. Njegova zapuščina vključuje skladbe za prvi slovenski zvočni film Na svoji zemlji, Simfonijo v štirih stavkih ter ponarodelo Kekčevo pesem, za katero se domneva, da jo je ustvaril prav v zidanici na Trški gori. Slednja je imela posebno mesto v Kozinovem srcu. V svoji knjigi Veseli potopisi je zapisal: »Najlepša gora v Sloveniji pa je Trška gora. Kar naj ostane vse, kakor je, in nič ne pomaga: najlepša je Trška gora!« Ta ljubezen do rodnega kraja in njegove naravne lepote se je odražala v skladateljevem delu.

Kulturna dediščina in revitalizacija

Leta 1992 je bila zidanica proglašena za zgodovinski spomenik lokalnega pomena, vendar je začela kljub temu po skladateljevi smrti propadati.. Danes so prizadevanja usmerjena v revitalizacijo zidanice, ki bo po prenovi služila kot protokolarni objekt in ohranjala spomin na Marjana Kozino. Zidanica bo postala prostor za kulturne dogodke, ki bodo obiskovalcem približali Kozinovo zapuščino in pomen Trške gore.