Cerkev Marijinega rojstva

Romarska cerkev Marijinega rojstva na vrhu Trške gore, na nadmorski višini 428 metrov, je eden pomembnejših kulturnih spomenikov na Dolenjskem. S svojo izjemno zgodovino, bogato arhitekturo in duhovno vrednostjo ter edinstvenim razgledom na dolino Krke že stoletja privablja vernike in obiskovalce.

Zgodovina in nastanek cerkve

Zgodovina cerkve sega daleč v preteklost in je tesno povezana s stiškim samostanom ter lokalnim vinogradništvom. Prvotno cerkev so upravljali stiški menihi, ki so tu prebivali in skrbeli za dominikalne vinograde ter trikrat tedensko brali mašo v cerkvi ali v kapeli sv. Tomaža na bližnjem Bajnofu. Sedanja cerkev je bila pozidana leta 1621 po naročilu stiškega opata Jakoba Reinprechta, ki je zgradil novo, večjo cerkev na mestu starejše. Cerkev je bila posvečena 27. aprila 1625 in ob tej priložnsti je tržaški in kasnejši ljubljanski škof Rajnald Scarlichi štirideset dni odpustka.

Arhitekturna zasnova

Cerkev Marijinega rojstva združuje elemente manierizma in gotske tradicije, kar jo uvršča med arhitekturno izjemne sakralne objekte na Slovenskem. Zunanjost cerkve zaznamuje mogočen zvonik z bogatim kamnitim okrasjem, vključno z grbom opata Jakoba in angeloma, ki simbolično varujeta cerkev. Kamniti portali so izdelani v slogu manierizma, medtem ko se gotski vplivi kažejo v šilastoločnih oknih in reliefno izvedenih fialah na južni fasadi zakristije.

Notranjost cerkve razkriva dvoglasje med starimi in novimi arhitekturnimi slogi. Ladja cerkve je obokana z banjastim obokom, značilnim za novejše čase, medtem ko prezbiterij še vedno krasijo križno-rebrasti gotski oboki. Kapela sv. Izidorja, prizidana leta 1756 po zaobljubi ob živinski kugi, ter lopi z oltarjema ob zvoniku pričajo o tem, da je bila cerkev prilagojena potrebam številnih romarjev, ki so se tu zbirali skozi stoletja.

Bogata oprema in umetniška dediščina
Glavni leseni oltar cerkve, izdelan v drugi polovici 17. stoletja, je čudovit primer zlate oltarne tradicije. Kljub kasnejšim dopolnitvam ohranja svojo izrazito tektonsko obliko, ki jo bogatijo figure svetnikov, množica angelov in upodobitev Boga Očeta v atiki. Stranska oltarja in prižnica, ustvarjeni po letu 1727, dodatno bogatijo notranjost cerkve. Med dragocenimi umetninami so tudi oltarne podobe, ki so delo češkega slikarja Pavla Künla (1857), dve veliki votivni podobi iz 17. stoletja ter križev pot iz leta 1861, delo A. Franza Wisiaka.

Kapela sv. Izidorja je okrašena z naslikano oltarno arhitekturo in sliko svetnika, ki spominja na opus Antona Cebeja, enega najpomembnejših baročnih slikarjev na Slovenskem. Posebno pozornost si zaslužijo tudi poslikave, ki jih je leta 1926 na oboku ladje izdelal slikar Kleinert z Dunaja, in orgle iz delavnice Janeza Mandlina iz Trebnjega.

Kulturni in duhovni pomen
Cerkev je stoletja ohranjala svoj pomen kot romarska točka, kjer verniki iščejo uteho in duhovno obnovo. Prav tako je pomembna za lokalno skupnost, ki skrbi za njeno obnovo in ohranjanje. Z dominantno lego, ki plemeniti podobo dolenjske pokrajine, cerkev ostaja neprecenljiv spomenik sakralne in arhitekturne dediščine.

Danes cerkev ne privablja le romarjev, temveč tudi ljubitelje umetnosti, zgodovine in narave, ki jih očarajo bogata zgodovina, arhitekturne posebnosti, vinogradi in zidanice ter čudoviti razgledi na dolino Krke in mogočna pobočja Gorjancev v ozadju.